Ista dišava na vsakem diši drugače zaradi štirih razlogov: vsebnosti sebuma v koži, telesne temperature, kislosti kože in genetskih razlik v vohalnih receptorjih. Največji vpliv ima kožni sebum: bolj mastna koža dlje zadržuje molekule dišave, suha koža pa jih hitreje izgubi.
Na kratko
Najpomembnejši dejavnik: vsebnost sebuma v koži
Telesna temperatura: na toplejši koži je projekcija močnejša, vendar krajša
pH kože: zdrava koža ima pH 4,7–5,75, na bolj kisli koži zgornja nota hitreje izgine
Voh: geni za vohalne receptorje se med posamezniki razlikujejo, na primer pri belem mošusu in ambroksanu
Testiranje: na koži, vsaj 8 ur, ne na papirnatem lističu
Sebum je najpomembnejši dejavnik
Molekule dišave so večinoma topne v maščobi. Na bolj mastni koži se vežejo nanjo in postopoma izhlapevajo. Na suhi koži se dišava nima česa oprijeti, zato izgine dve do tri ure prej.
Tako lahko ista dišava na eni osebi traja dvanajst ur, na drugi pa komaj pet. Ne gre za neustrezen proizvodni lot in niti za nižjo koncentracijo.
Temperatura kože določa hitrost
Toplejša ko je koža, hitreje molekule izhlapevajo. Pri osebi s toplimi rokami in hitrejšim metabolizmom dišava zadiši izraziteje, vendar ostane prisotna krajši čas.
Enako lahko opaziš tudi pri isti osebi tekom dneva. Po prhanju ali teku je projekcija močnejša, v hladni pisarni pa se dišava umakne bliže koži.
pH kože spremeni zgornjo noto
Zdrava koža ima pH med 4,7 in 5,75. Pri osebi z bolj kislo kožo citrusna zgornja nota hitreje izgine, dišava pa že od začetka deluje ostreje.
Pomemben je tudi mikrobiom, torej bakterije, ki živijo na površini kože. Te razgrajujejo nekatere sestavine, rezultat pa se pogosto premakne v toplejšo, bolj živalsko smer.
Tvoj nos ni enak njegovemu
Ta del se najpogosteje spregleda. Ljudje se razlikujemo v genih za vohalne receptorje, razlike pa so velike. Dve osebi lahko isto molekulo zaznata popolnoma drugače ali pa je ena sploh ne zazna.
Najbolj znana primera sta beli mošus in ambroksan. Pri osebi s specifično anosmijo zanju Sauvage ali Not a Perfume po eni uri izgine, medtem ko ga okolica še vedno zaznava.
Kaj še vpliva na rezultat
Močno začinjena hrana, kajenje, hormonska kontracepcija in nosečnost. Vsako od tega spremeni bodisi tvoj telesni vonj, ki se zmeša z dišavo, bodisi neposredno občutljivost voha.
Pri Mrrizzu to opažamo tudi pri naročilih: za isti vzorec dobimo od dveh kupcev nasprotni povratni informaciji. Eden ga opiše kot presladkega, drugi sladkobe skoraj ne zazna.
Kaj lahko storiš v praksi
Dišave v trgovini ne testiraj na papirnatem lističu. Na papirju ni sebuma, temperature ali bakterij, zato ti pokaže le zgornjo noto, ne pa ničesar od tega, kar bi nosil ves dan.
Testiraj jo na koži vsaj osem ur. Najcenejši način je preliv: iz 3 ml dobiš 45–60 razprškov, tako da jo lahko preizkusiš v ponedeljek v službi in v soboto zvečer. Oglej si vzorce na svoji koži.
Pogosta vprašanja
Ali lahko pripravim kožo, da bo dišava trajala dlje?
Da. Z losjonom za telo brez vonja na suhem predelu, nanesenim dve do tri ure pred nanosom dišave, lahko podaljšaš obstojnost. Molekule se bodo imele česa oprijeti.
Zakaj na prijatelju diši bolje kot na meni?
Najpogosteje zaradi sebuma in temperature. Topla, bolj mastna koža dišavo izraziteje razvije in jo tudi dlje zadrži.
Ali obstaja koža, na kateri nobena dišava ne ostane?
Ne povsem, vendar zelo suha koža obstojnost močno skrajša. Pomagata vlaženje in bolj koncentrirane različice, torej EDP ali extrait namesto EDT.
Koliko dni naj testiram dišavo, preden se odločim?
Tri različne dni v različnem vremenu. En dan pokaže le zgornjo noto, trije dnevi pa, ali lahko dišavo dolgoročno prenašaš.
Podrobne ocene obstojnosti več tisoč uporabnikov za vsako dišavo najdeš na Fragrantici. Osnovne raziskave vohalnih receptorjev objavlja Monell Chemical Senses Center.