Ludvik XIV. in dišeči kraljevi dvor dvorec

Tom Ford Neroli Portofino u pomerančovníku v oranžerii

Ludvik XIV. je Franciji vladal med letoma 1643 in 1715, njegov dvor v Versaillesu pa je veljal za enega najbolj dišečih krajev tedanje Evrope. Kopanje je veljalo za nevarno, zato so dišave zakrivale telesni vonj, odišavljali pa so tudi rokavice, srajce in pohištvo. Kralj je v mladosti oboževal parfume, v starosti pa je prenašal le vonj pomarančnih cvetov. To je zgodba o tem, kako sta Ludvik XIV. in parfumi spremenila francosko parfumerijo.

Na kratko

Vladavina: 1643–1715, dvor v Versaillesu

Kopanje: veljalo je za nevarno, telesni vonj so zakrivale dišave in belo perilo

Dišeče rokavice: temelj poznejše parfumerije v Grasseu

Oranžerija: zgrajena med letoma 1684–1686, danes v njej prezimuje več kot tisoč dreves

Najljubši vonj v starosti: pomarančni cvetovi, danes surovina neroli

Zakaj so se bolj odišavljali, kot umivali

V 17. stoletju so zdravniki verjeli, da voda odpira pore in v telo spušča bolezni. Plemiči so se zato redko kopali, o samem kralju pa se govori, da se je v življenju okopal le nekajkrat. Čistočo je nadomeščalo belo perilo: srajce so menjali tudi večkrat na dan, saj naj bi vpile znoj. Za vse drugo so poskrbele dišave. Odišavljali so lasulje, obleke, robčke in pohištvo.

Dišeče rokavice in srajce

Modni hit tistega časa so bile odišavljene usnjene rokavice. Usnje so takrat strojili z ostrimi snovmi in je imelo neprijeten vonj, zato so ga izdelovalci rokavic odišavili z ambro, mošusom ali cvetlicami. Iz obrti izdelovalcev rokavic in parfumerjev se je razvila francoska parfumerija, južnofrancosko mesto strojarjev Grasse pa je pozneje postalo njeno središče.

Po receptih iz tistega časa je kralj zahteval izpiranje srajc v dišeči vodi Aqua Angeli. Pripravljali so jo iz alojevega lesa, muškatnega oreščka, stiraksa, klinčkov in benzoina v rožni vodi, nato pa so ji dodali še jasminovo in pomarančno vodo ter nekaj zrnc mošusa. O eni od surovin pišemo v članku benzoe v parfumih.

Pomarančevci v srebrnih zabojnikih

V starosti kralj ni več prenašal močnih cvetličnih vonjev in je dajal prednost citrusom. Pomarančevce v masivnih srebrnih posodah je dal razporediti po reprezentančnih dvoranah, da bi odišavili zrak. Vrtnarji so jih znali gojiti tako, da so cveteli skoraj vse leto.

Za drevesa je dal zgraditi Oranžerijo, ki jo je med letoma 1684 in 1686 zasnoval arhitekt Jules Hardouin-Mansart. Njena glavna galerija je dolga več kot 150 metrov, pozimi pa v njej še danes v zabojih prezimuje več kot tisoč dreves. Del prvih pomarančevcev je izviral iz dvorca Vaux-le-Vicomte. Kralj jih je zasegel skupaj z drugim premoženjem svojemu finančnemu ministru Nicolasu Fouquetu.

Vonj pomarančnih cvetov

Iz cvetov grenkega pomarančevca destilirajo neroli in pomarančno cvetno vodo. Po izročilu ime neroli izvira od kneginje iz italijanskega Nerola, ki je v 17. stoletju olje pomarančnih cvetov proslavila kot parfum za rokavice. Danes je neroli ena najbolj priljubljenih surovin svežih parfumov. Sodobno različico tega vonja najdete na primer v izdelku Tom Ford Neroli Portofino.

Kaj je sledilo

V času njegovega naslednika Ludvika XV. so francoski dvor začeli imenovati dišeči dvor, moda pa je zahtevala vsak dan drugačen vonj. Nato je prišla Marija Antoinetta s svojim parfumerjem, po revoluciji pa Napoleon z ljubeznijo do kolonjske vode. Korenine vsega tega segajo v Versailles Ludvika XIV. O nastanku parfumerije v antiki pišemo v članku Egipt, Rim, Perzija.

Nasvet MrRizz: če želite izvedeti, kako je dišal Versailles, povonjajte neroli ali pomarančno cvetno vodo. To je vonj, ki ga je imel Sončni kralj najraje vse do konca življenja.

Preizkusite sveže vonje v vzorcu

Pogosta vprašanja

Zakaj so se na dvoru Ludvika XIV. toliko odišavljali?
Kopanje je veljalo za nevarno, saj so zdravniki verjeli, da voda v telo spušča bolezni. Dišave so zato zakrivale telesni vonj, odišavljali pa so tudi obleke, lasulje in pohištvo.

Kateri vonj je imel Ludvik XIV. najraje?
V starosti je prenašal predvsem vonj pomarančnih cvetov. Pomarančevce v srebrnih posodah je dal razporediti po dvoranah Versaillesa.

Kaj je Oranžerija v Versaillesu?
Stavba za prezimovanje pomarančevcev in drugih citrusov, ki jo je med letoma 1684 in 1686 zgradil Jules Hardouin-Mansart. Še danes je v njej pozimi več kot tisoč dreves.

Kaj je dišeči dvor?
Vzdevek francoskega dvora v času Ludvika XV., ko je moda zahtevala vsak dan drugačen vonj.

Št. komentarjev: 0

Napišite komentar