Ista dišava diši vsakomur drugače iz štirih glavnih razlogov. Razlikujejo se količina sebuma na koži, telesna temperatura, kislost kože in geni za vohalne receptorje. Največji vpliv ima sebum. Bolj mastna koža zadrži dišavne molekule dlje, suha pa jih sprošča hitreje.
Na kratko
Sebum na koži: največji vpliv, bolj mastna koža dlje zadrži dišavo
Temperatura: toplejša koža dišavo razvije intenzivneje, vendar za krajši čas
Kislost in bakterije: lahko spremenijo prvi vtis dišave
Voh: ljudje se razlikujejo po genih za vohalne receptorje
Kako testirati: na koži, ves dan in idealno več dni
Sebum na koži ima največji vpliv
Večina dišavnih molekul se raztaplja v maščobah. Na bolj mastni koži se vežejo in postopoma izhlapevajo. Na suhi koži se dišava nima česa oprijeti, zato hitreje izgine.
Zato ista dišava eni osebi zdrži ves dan, drugi pa le nekaj ur. Ne gre za pokvarjeno serijo ali nižjo koncentracijo.
Temperatura kože določa hitrost izhlapevanja
Toplejša koža pomeni, da molekule hitreje izhlapevajo. Kdor ima toplo kožo, bo dišavo razvil intenzivneje, vendar za krajši čas.
Enak učinek opaziš tudi pri sebi čez dan. Po prhanju ali teku je projekcija močnejša, v hladni pisarni pa se dišava umakne bliže koži.
Kislost kože in bakterije spremenijo prvi vtis
Zdrava koža je rahlo kisla, vendar se natančna vrednost pH med ljudmi razlikuje. Na bolj kisli koži lahko citrusna zgornja nota hitreje izgine, zato dišava že od začetka deluje ostreje.
Pomemben je tudi mikrobiom, torej bakterije na površini kože. Nekatere sestavine dišave razgrajujejo, zato je lahko rezultat drugačen kot na testnem lističu.
Vsak nos zaznava dišavo drugače
Ta del ljudje najpogosteje spregledajo. Razlikujejo se namreč tudi po genih za vohalne receptorje in razlike so velike. Dve osebi lahko isto molekulo zaznavata povsem drugače ali pa je ena sploh ne zazna. Strokovno se temu reče specifična anosmija.
Najbolj znana primera sta beli mošus in ambroksan. Kdor ima specifično anosmijo nanju, lahko na primer Dior Sauvage ali Not a Perfume znamke Juliette Has a Gun po eni uri ne zazna več. Okolica pa ga še vedno zazna.
Kaj še vpliva na rezultat
Svojo vlogo imajo tudi zelo začinjena prehrana, kajenje, hormonska kontracepcija ali nosečnost. Ti dejavniki spreminjajo bodisi tvoj telesni vonj, ki se meša z dišavo, bodisi neposredno občutljivost voha.
Pri MrRizz to opažamo v povratnih informacijah o vzorcih. Ista dišava je za eno stranko preveč sladka, druga pa sladkobe skoraj ne zazna.
Kako testirati dišavo, da bo rezultat ustrezal tvoji koži
Dišave ne testiraj samo na testnem lističu v parfumeriji. Papir nima sebuma, temperature ali bakterij. Pokazal ti bo predvsem uvodne note, ne pa tega, kako bo dišava delovala na tebi ves dan.
Testiraj jo na koži in jo opazuj vsaj osem ur. Najcenejša možnost je razpršilo: 3 ml zadostuje za približno 45–60 razprškov. Tako lahko dišavo preizkusiš v ponedeljek v službi in v soboto zvečer. Izbiraš lahko med več kot 800 dišavami v zbirki vzorcev dišav.
Ocene obstojnosti uporabnikov najdeš pri vsaki dišavi na strani Fragrantica. Raziskavam voha se med drugim posveča Monell Chemical Senses Center.
Pogosta vprašanja
Ali lahko pripravim kožo, da bo dišava zdržala dlje?
Da. Nedišeča krema za telo, nanesena pred razprševanjem, podaljša obstojnost, ker se imajo molekule na čem zadržati. Najbolj pomaga na suhih predelih.
Zakaj mi dišava na prijatelju diši bolje kot na meni?
Najpogosteje zaradi sebuma in temperature kože. Topla in bolj mastna koža dišavo razvije intenzivneje in jo dlje zadrži. Poleg tega se nos na lastno dišavo sčasoma navadi, medtem ko dišavo na nekom drugem zaznaš sveže.
Ali obstaja koža, na kateri se ne obdrži nobena dišava?
Ne povsem, vendar zelo suha koža obstojnost močno skrajša. Pomagata vlaženje in višja koncentracija, torej EDP ali extrait namesto EDT.
Koliko dni naj testiram dišavo, preden se odločim?
Idealno tri različne dni v različnem vremenu. En dan ti pokaže predvsem začetek dišave. Trije dnevi ti pokažejo, ali boš z njo lahko dolgoročno vztrajal.
Št. komentarjev: 0