Parfumerija se je rodila v antiki. Egipčani so za bogove sežigali kadilo in se mazali z dišečimi olji, Rimljani so dišave naredili za običajen del vsakdana, perzijski in arabski učenjaki pa so izpopolnili destilacijo, zahvaljujoč kateri sta nastali rožna voda in pozneje tudi sodobni parfumi. Tukaj je kratka zgodovina parfuma od kadila do prvih destilatov.
Egipt: dišave za bogove
Beseda parfum izvira iz latinskega izraza per fumum, kar pomeni skozi dim. Prve dišave so se namreč kot dim dvigale k bogovom. Egipčanski duhovniki so v templjih sežigali kyphi, mešanico smol, medu, vina, rozin in začimb. Okoli leta 1470 pr. n. št. je kraljica Hačepsut poslala odpravo v deželo Punt, od koder se je vrnila z drevesi mire in kadila. Prizori s tega potovanja so še danes vklesani v njenem templju v Dajr al-Bahriju.
Egipčani se niso dišavili z alkoholom, temveč z olji in mazili. Dišeče maščobe so nanašali na kožo in v lase, da bi jih zaščitili pred soncem in suhostjo. Leta 2023 so znanstveniki z Inštituta Maxa Plancka rekonstruirali vonj balzama, s katerim je bila okoli leta 1450 pr. n. št. balzamirana plemkinja Senetnay. Vseboval je čebelji vosek, rastlinsko olje, smole in bitumen. Diši lesno, smolnato in balzamično, danski muzej Moesgaard pa ga je razstavljal pod imenom vonj večnosti.
Mezopotamija in Ciper: prve parfumerke
Najstarejša parfumerka, katere ime poznamo, se je imenovala Tapputi. Babilonska tablica iz obdobja okoli leta 1200 pr. n. št. opisuje, kako je pripravljala dišeča olja iz cvetja, kalamusa in mire. Na Cipru, blizu vasi Pyrgos, so arheologi odkrili delavnico, v kateri so dišeča olja izdelovali že pred približno štirimi tisoč leti.
Rim: dišave za vsak dan
Rimljani so dišave prevzeli od Grkov in Egipčanov ter jih naredili za običajen del življenja. Dišavili so se v termah, odišavljali oblačila in postelje, na gostijah pa so trosili cvetne liste vrtnic. Izdelovalcem dišečih mazil so rekli unguentarii, v južnoitalijanski Capui pa so imeli celo ulico. Plinij starejši se je pritoževal, da iz cesarstva odtekajo ogromne vsote denarja za začimbe in dišeče smole iz Arabije in Indije. Po njegovih besedah je Neron na pogrebu svoje žene Popeje sežgal več kadila, kot ga Arabija proizvede v enem letu.
Rimsko cesarstvo je razširilo tudi pihano steklo. Tehnika je nastala v 1. stoletju pr. n. št. na Bližnjem vzhodu, zaradi nje pa so majhne stekleničke za dišeča olja postale poceni in običajne.
Perzija: destilacija in rožna voda
Stari Perzijci so imeli dišave prav tako radi kot Egipčani. Ko je Aleksander Veliki leta 333 pr. n. št. pri Isu premagal perzijskega kralja Dareja III., je po Plutarhu v njegovem šotoru našel posode z mazili in dišečimi začimbami.
Pravi preobrat pa je prišel pozneje. Arabski učenjak al-Kindi je v 9. stoletju v knjigi o kemiji parfumov in destilaciji opisal več deset receptov za dišeče vode in olja. Perzijskemu zdravniku Aviceni iz prehoda iz 10. v 11. stoletje pripisujejo izpopolnitev destilacije rožne vode. Iz Perzije se je rožna voda nato razširila po vsem svetu, v iranskem Kašanu pa vrtnice po tradicionalnem postopku destilirajo še danes.
Kaj diši še danes
Mira, kadilo, labdanum in vrtnica še danes sodijo med osnovne surovine parfumerije. Kadilo najdeš na primer v dišavi Amouage Interlude Man, dišavi znamke iz Omana, dežele kadilovcev. Smole, kot sta labdanum in benzoin, so osnova današnjih jantarnih dišav; več o tem preberi v članku jantarna in orientalska družina dišav. Destilacija se uporablja še danes, kot prikazujemo v članku absolut, eterično olje in resinoid. Kako nastane parfum danes, opisujemo v članku kako nastane parfum.
Nasvet podjetja MrRizz: kadilo in miro boš najbolje spoznal na koži, ne na lističu. Smolnate note se razvijejo šele po pol ure.
Odlitek Amouage Interlude Man od 189 Kč
Pogosta vprašanja
Kje je nastal parfum?
V antiki, predvsem v Egiptu, Mezopotamiji in na Bližnjem vzhodu. Najstarejša znana delavnica za dišeča olja je na Cipru in je stara približno 4.000 let.
Kaj pomeni beseda parfum?
Izvira iz latinskega izraza per fumum, skozi dim. Prve dišave so se sežigale kot kadilo.
Kdo je izumil destilacijo rožne vode?
Recepte za dišeče vode je v 9. stoletju opisal al-Kindi. Izpopolnitev destilacije rožne vode pripisujejo perzijskemu zdravniku Aviceni.
Ali so se Egipčani dišavili s parfumi na osnovi alkohola?
Ne. Uporabljali so dišeča olja, mazila in kadilo. Dišave na osnovi alkohola so se v Evropi razširile šele veliko pozneje.
Št. komentarjev: 0